SREBRO – ZLATO ZA MALEGA ČLOVEKA

Srebro je iz zgodovine znano kot ˝zlato za majhnega človeka˝, ker je imelo in še ima veliko dostopnejšo ceno od zlata. V resnici se je v tem reku uresničilo predvsem to, da je bilo srebro podobna zaščitna varovalka kot zlato v času razvrednotenja papirnatega denarja (inflacija, hiperinflacija). Tudi srebro je namreč ohranilo realno vrednost premoženja in je v času denarnih reform postalo celo plačilno sredstvo. Tako je bilo možno, po pripovedovanju avtorjev Jürgena Müllerja in Stefana Zweiga, v gospodarski krizi 30-ih let prejšnjega stoletja s srebrnikom teže eno unčo (31,1035 grama) preživeti sebe in svojo družino z živili za cel teden. Danes je nominalna vrednost takšnega srebrnika na borzi okrog 10 evrov in postavlja se vprašanje, če se lahko zgodovina ponovi? Bi lahko še enkrat doživeli takšno razvrednotenje papirnatega denarja in poskok vrednosti srebra?

ZALOGE SE NEZADRŽNO KRČIJO

Zlato je izmed štirih plemenitih kovin (ostali so srebro, platina in paladij) med ljudmi še vedno najbolj prepoznavno in tudi razširjeno kot možna oblika naložbe. Tako je predvsem zaradi tega, ker se večino pozornosti namenja zlatu in se s tem neupravičeno zapostavlja srebro, ki trenutno premore večji naložbeni potencial. Zaradi tega bi rad izpostavil nekaj dejstev o srebru, ki za mnoge analitike in naložbene guruje (Ted Butler, Warren Buffet, Bill Gates) predstavlja eno izmed največjih naložbenih priložnosti, ki so nam trenutno na voljo.

Čeprav unča zlata zdaj stane tudi do 50-krat več kot unča srebra, je na svetu 43-krat več zlata kot srebra – le zakaj? Zato, ker je bilo zlato že od nekdaj sredstvo za ohranjevanje realne vrednosti premoženja in se ga v večini sploh ni nič porabilo, saj se v industrijske namene porabi le slabih 10 odstotkov zlata, ostalo pa je shranjeno za zaščito valut v centralnih bankah ali pa pri posameznikih v sefih. Ravno obratno pa je s srebrom, ki se ga je zaradi edinstvenih fizikalnih lastnosti v industrijah kot surovino v večini nepovratno porabilo. Sicer se približno 20 odstotkov porabljenega srebra vsako leto reciklira, a zaradi široke uporabe zaloge nezadržno padajo. Kot navedeno v knjigi Generacija zlato so ocenjene svetovne zaloge srebra od leta 1990 do leta 2006 močno upadle, iz 2.400 milijonov unč na samo 100 milijonov unč, kar pomeni kar 96 odstotni upad. Cena je v teh letih sicer že porasla, a je bila rast počasnejša predvsem zaradi tega, ker so manjkajoče zaloga izkopa kompenzirali s prodajo že nakopanega, skladiščenega srebra. Če tako pregledamo statistike, ki jih vsako leto znova objavlja britansko podjetje za analize Gold Fields Mineral Services (GFMS) vidimo, da obstaja strukturni primanjkljaj med ponudbo in povpraševanjem že od leta 1990, in sicer v višini 7,5 odstotka letno. Ravno ta primanjkljaj se je pokrival, kot smo dejali, iz obstoječih zalog srebra. To pomeni, da so se zaloge v skladiščih v teh letih skrčile za 54.000 ton srebra.

Modri mož srebra, kot imenujejo znanega analitika Teda Butlerja, je pred časom o dejanskem stanju srebra napisal tole: ˝Učili so nas, da mora nekaj izredno redkega stati več kot nekaj manj redkega. Pri zlatu in srebru to ne drži. Poleg tega je redkejše srebro nujno za naše moderno življenje, pogostejše zlato pa je v bistvu samo luksuz. Da redkejši material, ki se ga nujno potrebuje in ga povrhu še zmanjkuje, ni pravilno vrednoten, je enkratna priložnost v vašem življenju.˝

PRIDOBIVANJE IN PORABA SREBRA

Pri pridobivanju srebra je nujno vedeti, da se srebro v večini pridobiva kot stranski proizvod pridobivanja bakra, svinca in cinka. Sicer ga je mogoče v naravi najti tudi v čisti obliki ali pa v zlitini z zlatom ter vezanega v različnih mineralih, a vseeno je srebro v večini primerov stranski produkt izkopa v rudnikih. Po podatkih letnega izkopa v letu 2007 med državami občutno največ srebra nakopljejo v Peruju, kar 16 odstotkov, in Mehiki s 15 odstotki, sledita Kitajska z 12 odstotki in Avstralija z 9 odstotki. Največji rudnik srebra na svetu še vedno ostaja BHP Billiton z izkopi v Avstraliji, sledita pa mu mehiški Industrias Penoles in pa poljsko rudniško podjetje KGHM Polska Miedz.

Pretežen del srebra se porabi v industriji, natančneje, v letu 2007 se je v industrijske namene porabilo kar 54 odstotkov srebra, 19 odstotkov se ga je porabilo za nakit, 15 odstotkov za fotomaterial, 7 odstotkov za jedilni pribor in 5 odstotkov za izdelavo kovancev. Posebej industrijska proizvodnja je redni povpraševalec po srebru zaradi njegovih edinstvenih značilnosti, medtem ko povpraševanje po naložbenem srebru (kovanci in palice) raste močneje vse od leta 2003, posebej pa se je zanimanje za naložbeno srebro povečalo v zadnjih dveh letih, ko za nekaj časa zaradi navala povpraševanja ni bilo možno dobiti določenih srebrnikov ali pa se je dobavni rok zanje podaljšal na več mesecev – kovnica US Mint je na svoji spletni strani objavila, da se je v letu 2008 povpraševanje po naložbenih srebrnikih v primerjavi z letom 2007 povečalo za kar 114%. Tu je potrebno dodati, da imamo pri naložbah v srebro dve možnosti – ali se odločimo za kovance (srebrnike) ali pa za naložbene palice.

UPORABA SREBRA V INDUSTRIJI

Srebro ima v primerjavi z ostalimi kovinami edinstvene lastnosti, zaradi katerih se večina letne proizvodnje srebra porabi prav v industrijske namene. Kot prvo ima srebro najboljšo električno prevodnost, s čimer je najboljši električni prevodnik, kar jih poznamo, poleg tega pa srebro ne korodira, zato je njegova uporaba v električni industriji zelo široka – od superprevodnikov, transformatorjev pa vse do navadnih električnih stikal v gospodinjstvu in ostalih električnih stikal, s katerimi živimo današnje tehnizirano življenje. Del široke uporabe srebra v električni industriji pa gre gotovo tudi na račun njegove toplotne prevodnosti, saj je srebro najboljši kovinski toplotni prevodnik, s čimer je idealen za uporabo kot kontaktni material za stikala vseh vrst. Kot drugo ima srebro najboljšo svetlobno odbojnost med elementi, s čimer je srebro vodilna surovina pri proizvodnji ogledal, termovk, avtomobilskih oken in okenskih stekel za uporabo v arhitekturi. Najpomembnejša pa je uporaba odbojnosti srebra za izkoriščanje sončne energije – vedno več se ga uporabi v solarnih elektrarnah in silicijevih sončnih celicah za pridobivanje energije. Tretja zelo edinstvena lastnost pri srebru je prožnost srebra, saj je mogoče iz enega grama srebra dobiti žico, dolgo kar dva kilometra, ki se primarno uporablja za nakit, poraba pa se povečuje tudi za proizvodnjo čipov za radiofrekvenčno identifikacijo. Med ostalimi rabami srebra prednjači še uporaba za baterije, ki s srebrovim oksidom in cinkom dosežejo višjo napetost in imajo daljšo življenjsko dobo, zato se te baterije množično proizvaja za kamere, ure, itn. Med vsemi lastnostmi ima srebro tudi lastnost občutljivosti na svetlobo, s čimer so se velike količine srebra včasih porabile za izdelavo klasičnih fotografij. Ta industrija je zaradi digitalizacije sicer v zatonu, a klasično razvijanje slik bo definitivno ostal pomemben porabnik srebra, čeravno poraba srebra v ta namen v zadnjih letih precej upada. Nikakor pri srebru ne smemo zanemariti njegovih bioloških značilnosti, saj ima odlične protibakterijske učinke (srebro je odličen antiseptik) in se ga zato veliko uporablja v zdravstvu (antibiotiki) in tudi pri filtrih za vodo ter na splošno s transportom vode, saj s srebrom impregnirano okolje zavira rast bakterij, zato bo pri čisti pitni vodi v prihodnje srebro odigralo še kako pomembno vlogo. 

PODCENJENOST SREBRA

Kako zelo je srebro trenutno podcenjeno, lahko vidimo v primerjavi razmerja med zlatom in srebrom. Ko sta bila zlato in srebro še kovini valut, je bilo razmerje med njima 1 : 17. To pomeni, da je bilo potrebno za 1 unčo zlata dati 17 unč srebra. Danes to razmerje vseskozi niha glede na razmerje cen obeh kovin na svetovnem trgu, a v povprečju se trenutno razmerje drži nekje okrog 1 : 55 ali celo več. Popačenost razmerja v primerjavi z zgodovinskim kaže na to, da je srebro zaostalo v rasti za zlatom in da je potenciala za rast v prihodnje še dovolj. Prav tako nas na to opozori primerjava cene srebra iz leta 1913, ko je bila ena unča srebra ocenjena na 1,29 dolarja, danes pa bi morala biti cena, prilagojena vmesni inflaciji, kar 26 dolarjev, da bi lahko dejali, da gre za realno isto vrednost v denarju. Glede na to, da bo naša generacija doživela občutno pomanjkanje srebra na svetu, bi cena ob nespremenjeni porabi in povpraševanju v prihodnje tako lahko krepko presegla ceno 20 ali celo 50 dolarjev za unčo srebra.

ARGUMENTI PROTI

Tradicionalno plemenitih kovin ne marajo predvsem bankirji in borzniki. Obe kovini sta namreč že pregovorno znani kot kovini, katerih vrednost se večinoma povečuje v slabših časih in zato velja rek, da obe kovini zastopajo pesimisti, ki v prihodnosti ne vidijo nič lepega. Vsekakor je na mestu argument, da nikakor ne velja pretiravati z naložbami v plemenite kovine in da naj fizična oblika zlata in srebra ne predstavljata večine naložb vašega celotnega portfelja. Težava pri srebru nastopi tudi z ustreznim skladiščenjem, kar je vsekakor lahko težava, saj že za 10.000 € investicije lahko dobimo kar dobrih 20 kilogramskih palic srebra, ki jih je zaradi varnosti potrebno ustrezno skladiščiti. Sicer pa se proti kovinam tradicionalno nastopa z argumentom, da ne prinašajo nikakršnih obresti in da bomo za industrijsko porabo srebra v primeru pomanjkanja že nekako iznašli nadomestke. Slaba stran naložbe v srebro pa je prav gotovo tudi višja provizija kovnice pri izdelavi srebrnikov in srebrnih palic ter 20 odstotni DDV, ki ga moramo plačati pri vsakem nakupu izdelkov iz srebra.

ZAŠČITA PRED PRIHODNJO INFLACIJO

Na izbruh finančne krize so vlade po svetu reagirale povsem usklajeno, z razsipno monetarno politiko, s čimer so ekstremno povečale količine denarja v obtoku. Po besedah Roberta Kiyosakija se je ponudba ameriških dolarjev, za katere skrbi Ameriška centralna banka FED, samo od leta 2007 povečala za dvakrat toliko kot v zadnjih 84 letih. Tudi v območju evra se količina papirnatega denarja neprestano povečuje, da bi se pomagalo obuditi potrošnjo in najti izhod iz krize. Zaradi pretirano povečane količine denarja v obtoku lahko v prihodnje pričakujemo različne posledice, mnogi pa povsem odkrito pričakujejo ne le povišane inflacije, ki naj bi se gibala med 10 do 20 odstotki letno, marveč celo hiperinflacijo, ki naj bi papirnati denar in denarne naložbe povsem razvrednotila. Bančni strokovnjak skupine Morgan Stanley, Joachim Fels, v prihodnosti pričakuje zelo visoko inflacijo, in to ne le v ZDA, ampak tudi v Evropski uniji, s čimer evru v naslednjih 5-ih letih napoveduje tudi do 50 odstotni letni upad vrednosti. V primeru, da se uresniči takšen scenarij so lahko srebrniki in srebro v palicah vaša rešilna bilka, ki bi vašemu premoženju ne le ohranila realne vrednosti, marveč bi se vrednost vašega premoženja tudi izjemno povečala, saj bi bile takrat ˝realne vrednosti˝ še kako iskane. Analitiki, ki vedo kako lahko na zelo omejeno ponudbo vpliva povečano povpraševanje, zato v prihodnjih letih stavijo na srebro. Vsekakor tudi pri srebru velja, da naj bi ga vsak posameznik imel v portfelju toliko, kolikor ustreza njegovemu naložbenemu načrtu, ki sta ga sestavila s finančnim svetovalcem po opravljeni temeljiti analizi osebnega stanja. Nekaj srebra bi zaradi zaščite premoženja moral imeti v portfelju vsakdo, ni pa izključeno, da se bo vrednost te ˝zaščite˝ zaradi vseh zgoraj omenjenih razlogov v prihodnje celo zelo povečala. Kot bi dejal svetovno znani analitik Ted Butler: ˝Krasna novost je to: ni treba, da se zgodi kaj slabega, da bo cena srebra dosegla 200, 500 ali 1.000 dolarjev.˝

Matjaž Štamulak, samostojni premoženjski svetovalec, premozenje@gmail.com